Vpliv evrske krize poslabša položaj mladih, ki zahtevajo zaposlitev

Mednarodna organizacija dela predvideva: znižanje stopnje brezposelnosti mladih v naslednjih nekaj letih, vendar se bo to zgodilo le v razvitih gospodarstvih.

Čeprav vzrok (v veliki meri) ni v izboljšavah na trgu dela slednjih, vendar raje na dejstvo, da je veliko število mladih nehalo iskati delo. Ti odvrnjeni mladi se ne štejejo za brezposelne.

Čeprav nove napovedi kažejo postopno zniževanje stopnje brezposelnosti mladih v razvitih gospodarstvih: s 17,5 odstotka letos na 15,6 odstotka v letu 2017, Ta številka je precej višja od 12,5-odstotne stopnje, zabeležene leta 2007, pred začetkom krize. Pričakovano zmanjšanje brezposelnosti mladih v regiji razvitih gospodarstev ne bo zadostovalo za znižanje svetovne stopnje, zato bo leta 2017 svetovna brezposelnost mladih znašala 12,9 odstotka.

Ta tabela prikazuje napovedi pri nihanju odstotkov brezposelnosti mladih po regijah planeta. Ugotavljamo, da bo na gospodarstva Vzhodne Azije in Latinske Amerike vplival tudi upad izvoza v napredna gospodarstva ali da bodo v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu v naslednjih nekaj letih stopnje nad 25 odstotkov.

Mladi delavci potrebujejo podporo

Tudi v državah, ki beležijo prve znake okrevanja delovnih mest in kjer se pojavljajo nove možnosti zaposlitve, veliko brezposelnih mladih ima težave pri iskanju zaposlitve.

Posledica tega je odvračanje in povečanje stopnje "ni-ni" (ki ne delajo, ne študira ali se ne izobražuje) med mladimi, je pojasnil Ekkehard Ernst, vodja oddelka za trende ILO za zaposlovanje ILO

Sistemi, ki ponujajo garancije za delo in dajejo pomen usposabljanju, bi lahko pomagali ljudem, ki iščejo delo, izven ulice in jih vključiti v koristnih dejavnostih in tako zagotavlja zaščito pred prihodnjimi gospodarskimi krizami. Glede na dokument, ki ga je pripravil omenjeni strokovnjak, "imajo lahko te vrste garancij za mlade zelo omejene stroške: manj kot 0,5 odstotka BDP v evropskih državah".

V času pritiska na javne finance je to mogoče razumeti kot še eno veliko breme, vendar bodo nižji od dodatnih stroškov, ki jih ustvarjajo mladi, ko so dlje časa brezposelni, poleg tega, da čedalje več izgublja stik s trgom dela.

Ali ne bi bil čas za ukrepanje?

Na svoji letni konferenci junija 2012 je ILO sprejela resolucijo v prid takojšnjim, prenovljenim in posebnim ukrepom za reševanje krize brezposelnosti mladih.

Resolucija predlaga a nabor preizkušenih in preverjenih ukrepov na petih področjih: makroekonomske politike, zaposljivost, politike trga dela, razvoj mladinskega podjetništva in pravic. Poudarja potrebo po ravnovesju, skladnosti in komplementarnosti med političnimi ukrepi.

Vlade in socialni partnerji so vabljeni, da:

  • Najljubša je rast z visokim koeficientom zaposlenosti in ustvarjanje dostojnega dela z makroekonomskimi politikami, zaposljivostjo, politikami trga dela in pravicami mladih ter zagotavljajo finančno in proračunsko vzdržnost.

  • Promocija makroekonomske politike in davčne spodbude, ki podpirajo zaposlovanje, okrepiti skupno povpraševanje, izboljšati dostop do financiranja in povečati produktivne naložbe ob upoštevanju različnih gospodarskih razmer v državah.

  • Sprejeti posebne in davčno trajnostne ukrepe, kot so proticiklične politike in intervencije, ki spodbujajo povpraševanje, javni programi zaposlovanja, jamstveni sistemi za mlade, infrastrukturni programi z visokim koeficientom dela, plače in subvencij za usposabljanje ter druge intervencije v prid zaposlovanja mladih. Takšni programi bi morali zagotoviti enako obravnavanje mladih delavcev.

Vrednost truda, produktivna miselnost in sposobnost prilagajanja bodo morda pomagali našim mladim, toda za premagovanje odvračanja jim mora ponuditi družbeno-ekonomski okvir s pozitivno vizijo prihodnosti.