Jecljanjeali disfemija je ena od sprememb govora, ki je sčasoma povzročila več razprav. Težave s tekočim govorom niso vedno prisotne pri ljudeh ali z isto intenzivnostjo.
Na primer, 3-letni fant lahko reče, "pa-pa-pa-očka pridi pogledat, on, on, mucka poje". Če ste živčni. Prav tako lahko ta otrok govori brez sprememb, če je miren.
Dejavniki, kot so pritisk na kontekst, odnos, kdo sliši, tema pogovora ali čustvovanja, medtem ko nekaj pripovedujejo, lahko spremenijo tekočnost otrokovega govora.
Jecljanje se običajno začne med dvema in petimi leti, običajno ko se je jezik začel in teče. V prvih predšolskih letih težava spontano izgine in se skozi leto ponavlja.
Nevarnost zastoja jecljanja se od njenega začetka poveča od 14 do 18 mesecev vzroki niso znani za katero motnja spontano izgine in za katero ostane. Lahko pa so posledica niza več dejavnikov, povezanih z jezikovnim in govornim procesom učenja.
Zajecanje razvoj
Približno, ko je otrok star tri leta, je velik napredek v otrokovem razvoju: na presenetljivi jezikovni ravni, na ravni družbenega odnosa, na ravni motoričnih govornih spretnosti ...
Po drugi strani ima več okoljskih dejavnikov tudi svoj pomen pri čustvenem in čustvenem razvoju: predvsem okolje, v katerem otrok raste.
Med to evolucijo obstajajo tudi dejavniki, ki lahko spremenijo pravilen razvoj: jezikovne težave, motorične spretnosti, socialni, čustveni ... Veliko število napak otroka v predšolski fazi je tesno povezano s temi dejavniki.
Če ljudje, ki so z otrokom, zahtevajo, da počne stvari, ki jih ne zmore, lahko dajo prednost pojavu mucanja, saj tekočina še ni v celoti pridobljena ali ne prevladuje v koordinaciji organov, vključenih v govor.
Lahko se zgodi, da te ponovitve, podaljški in blokade sčasoma postanejo pogostejše in jecljanje postane stabilnejše, da lahko dosežemo trajajo do adolescence ali celo odraslosti.
Kmalu bomo izvedeli več informacij o teorije mucanja, ocena in zdravljenje.
