Zagotovo lahko kdo od vas v nekaj minutah razloži zgodbo o "speči lepotici" (ali vsaj najpomembnejšem): kraljičina hči prejme prekletstvo, za katerega bo pri 16 letih udarila z iglo in bo umrl Ko doseže to starost, se zgodi in princesa več kot umre za vedno spi, dokler je čeden princ ne zbudi s poljubom. In ravno to se zgodi, poljub jo zbudi in princ in princesa na koncu plešeta skupaj.
Vendar pa je dr. prva različica te zgodbe je precej drugačna, toliko, da je otrokom ni bilo mogoče razložiti, ker nekateri tega ne bi razumeli, drugi bi jokali (predstavljam si), tretji pa bi imeli čudno nočno moro nekaj dni.
Ta prva različica izvira iz leta 1636 in jo je v Italiji napisal Giambattista Basile pod naslovom "Sonce, luna in talija", ki je bila del zbirke kratkih zgodb z naslovom "Pentamerone".
Kot pojasnjujejo modri in astrologi, pojasnjuje zgodbo o Talíi, hčeri velikega kralja, ki tvega, da se bo ubogala s strupom strupa, skritim med platnom. Kralj se odloči, da bo prepovedal vstop posteljnine v palačo in to prepreči, da bi princesa utrpela kakršno koli nesrečo, dokler kot najstnica ne najde vrtavke za vrtenje perila in zatakne drobnico pod žebelj, da bi padla mrtva.
Kralj, ki ga je izgubil in ga ni mogel pokopati, položi hčerino truplo na žametno krpo, zapre palačo in jo zapusti. Zaenkrat se zdi, da je zgodba bolj ali manj enaka. Vendar je od zdaj naprej, ko se zdi, da se tisto, kar vemo, ne strinja samo z izvirnikom.
Spalna lepotica, posiljena
Plemič, ki običajno lovi v gozdu, sledi svojemu jastrebu, ki ga odpelje v zapuščeno palačo, kjer najde princeso. Takoj jo očara njena lepota in, ne veseli jo poljubiti, Potem ko jo je skušal zbuditi, se z njo seksa (če jo lahko imenujemo razmerje ...).
Devet mesecev pozneje princesa Talía, ki še vedno spi, rodi dva dvojčka, fanta in deklico, katerih ime sta Sin in Luna. Otroke skrbijo vile, ki spremljajo princeso, medtem ko ona spi. Otrok nekega dne neuspešno poskuša materin prsni koš in končno najde prst. Začne ga sesati in uspeva, ležerno, iz kože izvleči zastrupljeno drobovje. V tistem natančnem trenutku Talía ponovno zavest (približno sto let potem, ko je "umrl"). Kot vidite Tisti, ki zbudi Uspavano lepotico, ni modri princ, ampak dojenček, sin iste princese in plemeniti posiljevalec.
Čas mineva in plemič se ob spominu na "dobre čase", ki jih je živel s spečo deklico, odloči, da se vrne v palačo (namere, ki si jih že lahko predstavljate). Na njeno presenečenje je princesa budna in tudi ne sama, ampak v spremstvu svojih dveh bitij. Plemič spozna, da so to njegovi otroci in tako to razloži Talíi, ki se še zdaleč ne jezi, odloči, da bo z njim začela zvezo (zdaj da, razvajeno).
Par preživi teden pravljice in nato plemič odide, da ne omenjam, da je razlog za to prisilna vrnitev z ženo.
Plemičeva žena to ugotovi
Potem se je moralo zgoditi, kar se je zgodilo (tako da je zgodba vedno bolj neverjetna): plemenita v sanjah omenja imena Talía, Sol y Luna in z njo žena plemiča izve vse, s čimer ve za obstoj palače , o princesi, ki živi v njem, in prekleti otroci njenega moža. Jezna, dokler ne more več, ugrabi Sol y Luna, ki ji na koncu dostavi kuharja, daj ukaz, da jih zaklajo in z mesom pripravijo okusno jed.
Žena, ki ni zadovoljna z njo, se odloči, da bo Talia živo požgala na lomah, tudi ujeto. Ob prihodu na lov Talia prosi, naj ji najprej odstrani najbolj občutljiva oblačila, s katerimi se ženska strinja. Z vsakim odstranjenim oblačilom oddaja jok bolečine. Sliši se, da žlahta na koncu sliši.
Žena razloži svojemu možu, da je Talía pogorel na kolcu in da so med jedjo "pojedli, kar je tvoje!", Torej svojim otrokom. V tistem trenutku plemič naroči, naj se njegova žena, tajnica in kuharica sežgejo tudi na koči.
Vendar se Talía ne opeče in kuharica to razloži ni mogel škoditi otrokom in to jih je nadomestilo s kozjim mesom.
Plemič in princesa Talía se poročita kuhar pa dobi naziv kraljevi blagajnik.
In Perrault je posladkal zgodbo
Leta 1697. Francozi Charles Perrault Talijino zgodbo je znova odpravil tako, da je odpravil plemenitega posiljevalca in na njegovo mesto postavil čednega princa, ki bi princeso zbudil s poljubom. Po tem bi se poročila in imela dve hčerki, tri ženske (mati in hčera) pa je kraljica (mati princa) slabo sprejela.
Perraultova zgodba je nosila naslov "Slepa lepotica gozda" in je doživela še nekaj različic, saj je med drugim prešla skozi roke znancev Bratje Grimm, tudi zgodba, ki jo vsi poznamo, veliko slajša in otroška.
