Prenatalni dejavniki tveganja

Videli smo, da so dojenčki v nevarnosti za njihov razvoj tisti, ki imajo zaradi določenega števila dejavnikov ali okoliščin večje število možnosti za prikaz neke vrste pomanjkljivosti ali spremembe v zmožnosti komuniciranja, motorike, senzorike oz. kognitivne, afektivne, vedenjske ali mešanica le-teh.

Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so tri ključna obdobja: prenatalno, perinatalno in postnatalno obdobje. Danes se bomo osredotočili na te prenatalni dejavniki tveganja, torej tiste, ki so lahko od spočetja do trenutka poroda.

Treba je opozoriti, da obstajajo dejavniki, ki jih je mogoče najti v treh fazah, zato so tisti otroci, v katerih so biološki in okoljski dejavniki, tisti, ki so v največji nevarnosti, da bodo imeli evolucijske težave v primerjavi s tistimi, ki imajo samo enega vrsta dejavnikov.

Večina dejavnikov tveganja, ki smo v predporodni fazi, je povezana z zdravjem in običaji matere, saj je otrokovo okolje v maternici ključno za njen razvoj. To je razlog, da so starost matere, njeno splošno zdravstveno stanje in prehrana ter ustreznost njene prenatalne oskrbe materinski dejavniki, ki lahko postanejo pomembna tveganja.

Nekatere zdravstvene težave pogosto povečajo tveganje za določene učinke ob rojstvu (na primer diabetes) ali povečajo verjetnost napredovanja poroda (na primer spolno prenosljive bolezni). Prav tako uživanje tobaka, alkohola in drugih drog škoduje razvoju ploda. Končno se lahko materinske okužbe, kot sta HIV ali hepatitis B, prenesejo na plod, kar vodi do pomembnih zdravstvenih težav.

Prenatalni dejavniki tveganja

  • Materina starost: Tiste ženske, starejše od 36 let in mlajše od 16 let, imajo večjo verjetnost, da bodo imele otroka z neko zdravstveno težavo. Konkretno je najpogostejša manjša teža pri otroku, še posebej najstniških deklicah.
  • Prenatalna nega: v določenih situacijah se pojavljajo ženske, ki zaradi nevednosti ali osebnega mnenja ne uporabljajo prenatalnih zdravstvenih storitev. To pomanjkanje prenatalne oskrbe lahko povzroči večje tveganje za rupturo amniotskih membran že zgodaj, kar ima za posledico prezgodaj rojenega otroka in majhno težo.
  • Zdravstvene težave matere: Obstajajo številne bolezni matere, ki močno povečajo tveganje, da ima otrok ob rojstvu kakšno težavo. Najbolj izstopajo epilepsija, diabetes ali HIV.
  • Zdravje in prehrana matere: Oba vidika imata pomemben vpliv na zdravje otroka (na primer dieta z veliko maščob in malo beljakovin lahko pri otroku povzroči srčno-žilne bolezni). Pomemben vitamin, ki ga mora mati dodati v svoji prehrani kot prehransko dopolnilo, predvsem v prvem trimesečju nosečnosti, je folna kislina, saj lahko zmanjša pojavnost vrste okvare, kot je spina bifida.
  • Uporaba tobaka, alkohola ali drugih drog med nosečnostjo: tobak je najpomembnejši dejavnik tveganja, da ima otrok nizko porodno težo, in čeprav ni povezan s pomembnimi malformacijami ploda, obstaja povezava med uživanjem tobaka nosečih mater in povečanjem število splavov in perinatalna umrljivost, poleg sprememb rasti, kognitivne sposobnosti in pljučnega razvoja otroka. Po drugi strani pa lahko prekomerno uživanje alkohola med nosečnostjo privede do tako imenovanega fetalnega sindroma alkohola, za katerega je značilna vrsta sprememb pri otroku, kot so nizka porodna teža, srčne napake ali mikrocefalija. Končno je uporaba mamil (kot so kokain in metamfetamin) nosečnice povezana tudi s težavami v razvoju otroka, kot so majhna porodna teža ali manjši kranialni obod in velikost dojenčka. Lahko se zgodi, da se pojavijo tudi določene nevrološke ali urogenitalne anomalije, pa tudi na ravni vedenja.
  • Okužbe: pet najpogostejših prirojenih okužb je: toksoplazmoza, rdečka, citomegalovirus, herpes in sifilis.

Kot vidite, jih je veliko prenatalni dejavniki tveganja> upoštevati za optimalen razvoj ploda med nosečnostjo. Kmalu bomo govorili o dejavnikih tveganja za otroka v času poroda in po njem.