Možgani dojenčkov so neverjeten svet, ki ga je treba odkriti. Nevronske povezave, vzpostavljene v prvih letih življenja, puščajo neizbrisen pečat tudi glede jezika.
Po nedavni raziskavi, objavljeni v zadnji številki PNAS, je Ameriška akademija znanosti, Dojenčki v možganih prepoznajo materni jezik, tudi če ga leta nehajo slišati. Z drugimi besedami, prvi jezik, ki ga slišijo, nezavedno zdrži na njihovem miselnem zemljevidu.
Vedeli smo, da dojenčki prepoznajo zvoke maternega jezika, čeprav so v maternici, vendar ni bilo znano, ali se to prepoznavanje ohrani trajno, tudi če tega jezika spet ne slišimo, kar se običajno zgodi pri otrocih sprejet
Znanstveniki Montrealskega nevrološkega inštituta (Neuro) in oddelka za psihologijo Univerze McGill so raziskali 48 deklet med 9. in 17. letom z različnimi stopnjami izpostavljenosti Francozom in Kitajcem.
Razdelili so jih v tri skupine. Prvo so sestavljala dekleta, ki so se rodila in odraščala v frankofonskih družinah in so znala samo francosko. Drugo, kitajska dekleta, ki jih je francosko govoreča družina posvojila pred tremi leti, zato kitajščine niso znali. In tretjič, za dekleta, ki so jih posvojile francosko govoreče družine, ki so še naprej poslušale in se uči kitajsko.
Ugotovili so, da vsa dekleta, ki so bila v otroštvu izpostavljena kitajščini, ne glede na to, ali ta jezik še naprej govorijo ali ne, pokazala aktiviranje leve poloble cerebralne polovice, kjer se jezik obdeluje. Vendar to območje ni bilo aktivirano pri dekletih, ki so bila izpostavljena samo Francozom.
Za zaključek se možgani še naprej odzivajo na jezik, ki ga je slišal v prvih letih in celo mesecih življenja, čeprav je bil pozabljen. Postopki obdelave tega jezika so ohranjeni, da bi se bilo lažje učiti, tudi od odraslih.
Še en dokaz o močnem vplivu, ki ga imajo prve izkušnje na otrokove možgane in kako določata njihovo prihodnost.
