Ali lahko samohranilce z dvema otrokoma štejemo za velike družine?

Pred časom smo objavili, da so enostarševske družine z dvema otrokoma glede na ugodnosti, ki bi jih lahko imele v Španiji, primerljive s številnimi. Zdaj to vemo španska zveza številnih družin (FEFN) je pokazala svoje zavračanje širitve koncepta številnih družin.

Trenutno enostarševske družine z dvema vzdrževanima otrokoma ne uživajo te priznane pravice, ki je bila že napovedana pred leti, zato bodo jutri v parlamentu glasovali v skladu z nezakonitim predlogom, ki ga je predstavil PNV.

V Zakonu o splošnem proračunu iz leta 2007 (za leto 2008) je bila sprejeta dodatna določba, ki priznava to pravico, vendar iz neznanih razlogov ni bila razvita.

FEFN navaja, da morajo biti družine podprte z enim staršem, da otroci ne bi ostali brez doma, ampak to podpora mora iti po drugi poti, ne da bi jim pripadla naslov velike družine in njegove ugodnosti, ki ustrezajo velikim gospodinjstvom in nimajo smisla v družinah, ki imajo le 3 člane.

Nezakonit predlog zahteva, da se novi zakonski okvir pripravi v treh mesecih in na ta način se prizna pravica do družin, ki so trenutno "diskriminirane" in ne prejemajo učnih pomoči, v prometu ali v dohodnini, ki bi ustrezala.

Verjamem, da je na nek način zveza jedrskih družin prava: če gre za različni družini in sta obe upravičeni do pomoči, bi ji morali dodeliti tako diferencirano pomoč. Nekaj ​​takega je kartica za velike družine in druga za samohranilce. Potrebe obeh vrst družin so lahko zelo različne.

FEFN meni, da se pojem velike družine izkrivlja, kar je opredeljeno in ima raison d'être v številu otrok in ne glede na druge posebne okoliščine. Po drugi strani pa razumem, da hoče federacija ohraniti ugodnosti ali pomoč, ki jim ustreza, toda to, kar mi ni zelo jasno, je, zakaj nasprotujejo tej primerjavi, če v nobenem primeru ne bodo prevzeli nobene škode.

Prav tako ne moremo pozabiti, da enostarševske družine zahtevajo z različnih področij, o katerih se verjame posebna zakonodaja ki razmišlja o njihovih primerih in njihovih potrebah, in tudi meni se zdi potrebno, saj so resničnost, ki v naši družbi vedno bolj prevzema težo. Če bi nadaljeval, bi ta predlog lahko postal prvi korak k specifičnim normam za to vrsto družine.

Vsekakor pa se vrnem k vprašanju, ki sem ga postavil v naslovu, Ali menite, da je mogoče pravice izenačiti od enostarševskih družin z dvema otrokoma do družin iz večjih družin ali jih je bolje razlikovati?