"Psihološka travma se ne izbriše toliko, kot si želimo": intervju z Gabriello Bianco (III)

Moj porod je bil, zdaj sem prepričan, travmatična izkušnja. Potrebna so mi bila leta, da sem to lahko povsem povedala in izrazila svoje občutke, čeprav sem končno lahko to vdelala v svoje življenje in premagala, kar sem živela, s tem, da sem se osnažila in se okrepila. Ampak še vedno se morajo zdraviti, rane zapreti. Zato intervju z Gabriello Bianco Dosegla me je tako globoko in mislim, da je nujno, da noseče matere in tiste, ki so preživele travmatičen porod, vedo, kaj nam je pojasnila ta čudovita ženska, ki je tudi specialistka teh zadev.

V tem tretjem in zadnjem delu Dojenčki intervjujo in še več psihologu Gabrielli Bianco pogovorimo se o travmatična poroda in strategij, kako se jih izogniti, in seveda tudi pravilnega pristopa k zdravljenju.

Kdaj mora ženska, ki je doživela travmatičen porod, dobiti psihološko pomoč ali psihoterapijo?

Ko v življenju doživimo eno ali več travmatičnih izkušenj in jih doživljamo kot take, ni nakazana samo pomoč, ampak natančna diagnoza in poseben psihološki in psihoterapevtski poseg. In prej, tem bolje.

Psihološka travma ni izbrisana, ni pozabljena (za vedno), od nje se nismo osvobodili toliko, kot bi si želeli. Pri približno 2-9% žensk izkušnje ob rojstvu otroka (ali porodu kot retraumatizaciji stare travme) generirajo poporodni PTSP (posttravmatska stresna motnja). Danes najnovejše raziskave s področja psihoneuroimmuno-endokrinologije kažejo, da hormoni, ki jih mati ustvari v situaciji psihične travme, dajejo epigenetski odtis, s pomočjo katerega se travma prenaša iz generacije v generacijo (od matere oz. oče otrokom).

Te ugotovitve jasno kažejo na pomen iskanja poškodb travme.

Ključnega pomena je vedeti, kdaj, kako in s kom začeti popravilo travme. Izkušeni strokovnjaki za travme poznajo škodo, ki lahko nastane pri odpravljanju travme ob napačnem času ali na napačen način, kar povzroči nepotrebno ponovno travmo in celo škodi prizadeti osebi.

In kdaj je pravi čas?

Osebno običajno ne priporočam psihoterapije v primeru travmatičnih porodov takoj po porodu. Menim, da je bolj primerno načrtovati majhno število individualnih posvetovanj, da bi globlje ocenili neposredne posledice na razpoloženje in splošno dobrobit matere in otroka, stabilizirali in določili strategije za spopadanje v korist boljše vezi med materjo in dojenčkom. (Takojšnji) poporod je prednostna naloga zagotavljanja stabilnosti materinsko-sijalnega odnosa, skrbi za psihosocialno podporo (začenši s parom).

Predlagam zdravljenje po travmatičnem / carskem rezu v 9 mesecih ali enem letu po otroku ali najkasneje pred novo nosečnostjo.

Kakšne koristi nudi psihoterapija v teh primerih?

Prednosti posebne psihoterapije vključujejo obdelavo travmatičnih izkušenj, dostop do naših notranjih virov, ustvarjanje novih virov, ustvarjanje odpornosti kot orodja za rast in premagovanje škodljivih učinkov, ki jih povzroči travma. Na ta način si lahko povrnemo zdravje in včasih dosežemo posttravmatsko opolnomočenje.

Odgovornost za naše zdravje v teh okoliščinah pridobi širši in bolj razširjen občutek odgovornosti za zdravje naših otrok.

Travmatično izkušnjo je mogoče v našo biografijo vključiti, ko jo uspemo razviti na psihološki ravni zahvaljujoč psihoterapevtskemu procesu. To je ponavadi bolj zapleteno, ko mineva čas ali več izkušenj s travmo v naših življenjih.

Kateri vidiki so naklonjeni ženski, ki trpi za posttravmatskim stresom ali živi kot rojstvo travma?

Morda lahko na tem mestu našega intervjuja intuitirate, da tako zgodovina Primalnega zdravja (bodoče) matere kot tudi prisotnost predhodnih travm v njeni biografiji (zlasti tistih, ki so povezane z njenim spolnim življenjem in / ali bolniške izkušnje, če se ženska odloči, da bo rodila v bolnišnici), so lahko sprožilec travmatične izkušnje.

Tem "predisponirajočim" dejavnikom lahko dodamo zdravljenje, ki so ga ženske dobile ob porodu: spremljava, ki ne spoštuje njihove osebe in njihove intimnosti, neenako, brezbrižno ali celo malomarno zdravljenje zdravstvenih delavcev lahko privede do travmatične izkušnje (ali sprožijo retrumatizacijo v primeru predhodnih travm) dogodka kot transcendentnega v spolnem življenju žensk, kot je porod.

Ali zakoni in španska zdravstvena organizacija nudijo zadostna jamstva za preprečevanje in pomoč porodnicam?

Imamo dragocene dokumente in priročnike za klinično prakso (Strategija oskrbe z običajnim porodilom v Nacionalnem zdravstvenem sistemu, 2008. Ministrstvo za zdravje in varstvo potrošnikov), v katerih so zbrani najnovejši znanstveni dokazi s kazalniki dobre prakse in potrebnimi priporočili spodbujati tako spoštovano rojstvo (za rojence) kot tudi zdravo in dostojno rojstvo (za otroka).

Obstaja tudi nova nacionalna strategija za spolno in reproduktivno zdravje, ki jo je leta 2011 pripravila številna skupina strokovnjakov in jo objavilo Ministrstvo za zdravje, socialne politike in enakost. Strategija vključuje razdelek, namenjen pozornosti težavam z duševnim zdravjem v puerperumu, ki navaja, kako preprečiti in zgodnjo prepoznavanje poporodne psihopatologije, s čimer se olajša posebna pozornost potrebam ženske puerpere.

Dobra oskrba / porod zagotovo predstavlja zaščitni dejavnik za duševno zdravje v celotnem poporodnem obdobju.

Ali so ta priporočila izpolnjena?

Kljub prizadevanjem strokovnjakov in ženskih uporabniških združenj na državni in regionalni ravni v zvezi s tem menim, da je treba še naprej obnavljati in optimizirati globalno pozornost do zdravja mater in otrok ter uvajati strategije preprečevanja in politike spodbujanje inovativnega perinatalnega (duševnega) zdravja, pa tudi zakoni, ki ščitijo materino dojenčico in zdravje mlade družine z izenačevanjem porodniškega dopusta v drugih državah EU in izboljšanjem usklajevalnih politik Družinsko in poklicno življenje.

Kot eno od nastajajočih področij na tem področju se mi zdi nujno usposabljanje vseh strokovnjakov iz vseh ved o osnovnem zdravju, vključno s perinatalno psihologijo. Vsak dan več psihologov zahteva in zahteva pripravo na perinatalno psihologijo in sodelovanje na kliničnih in raziskovalnih področjih univerzitetnih bolnišnic v državi.

Bil je privilegij, da sem lahko intervju s psihologinjo Gabriello Bianco za dojenčke in še več. Prepričan sem, da sem globoko poznavanje teh vprašanj nujno, da lahko matere in njihovi otroci uživajo večje fizično in čustveno zdravje, da se izognemo travmatičnim porodom in da, če do tega pride, ozdravitev varna. Hvala Gabriella